za mehke in brezobzirne glasove.

Otrpli so v zaznavanju dekadence

praznega časa, katerega volja ne

bo izvršena, saj brezbožno je

propadlo kraljestvo, ki ga

ljubkuje misel s fragmentarnostjo

neiskrenega dotika.

Ko je kri preplavila suho, samosvojo

zemljo, je bilo slišati jok mehkih in

brezobzirnih glasov. Kri se je strdila

v lažnem mučeništvu. Slava

propadlemu kraljestvu! Nikoli

se ga ne bodo spominjali kot

pokrajin neuglašene sintakse

mehkih in brezobzirnih 

glasov.

 

Avtorica: Žaklina Stanić

Šola: Gimnazija Koper

Število prejetih glasov: 262. Obrazložitev.

Ob dobrih dnevih,

iz mojih vedno po sreči upajočih oči žari vedrina,

ob slabših za masko skrivam žalosten obraz.

Najhuje je tedaj, ko se trudim, pa mi ne uspeva.

Srce utripa v ritmu  večnega vprašanja - obupati ali se boriti.

V glavi nastane nova zmešnjava.

 

Vsi govorijo -

upanje umira zadnje,

v življenju so vzponi in padci,

potrebno se je boriti dalje …

 

Vem, vse to vem, dragi moji!

Tudi to vem, da je razočaranje del vsakdana.

In vem, da se moraš s težavami spopadati,

z njimi obračunati …

 

A raje trmarim, se upiram brez razloga,

čeprav ne v nedogled.

To se ne obrestuje,

stvari vzamem v svoje roke,

hitro spremenim svoje razpoloženje.

Trudim se, da pritečem do cilja

vselej s kančkom dvoma o neuspehu.

 

Upanje je tisto, ki me žene naprej,

da vselej vstanem,

ko mi spodmaknejo tla pod nogami,

ko mi ukradejo dostojanstvo,

ko mi lažejo in me prepričujejo v nekaj,

v kar še sami ne verjamejo …

 

Čakam na tisti čarobni trenutek,

zaradi katerega se je vredno boriti,

zaradi katerega vsem zadnjim dvomljivcem

najavljam, da mi bo uspelo.

 

Uresničitev tistega,

kar je sprva izgledalo

neuresničljivo …

 

Avtorica: Dragana Ostojić

Šola: Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta

Število prejetih glasov: 113. Obrazložitev.

Pomaknem se v samoto,

odtujim se od ljudi,

lica naj ne bodo bleda

in moje srce naj še hrepeni.

Vse življenje ne bom odpustila,

naj me pokonci ta misel drži.

 

Zakaj neki naj bi se še trudila,

če bolečina mi reže dlani.

Zakaj neki naj bi ga še ljubila,

če me njegova roka več ne drži.

 

Berem njegova pisma,

a ni več pomoči.

Bojujem se z njim

in vedno izgubim.

Ne bom mu več pustila,

da moje življenje še naprej greni.

 

Avtorica: Petra Munđar

Šola: Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Število prejetih glasov: 269. Obrazložitev.

Rad bi povzpel se na goro,

kjer orel čuva gnezdo,

ugledal še poslednjič

prelepo mlečno cesto.

 

Veter me nosi prek puščav

na staro zbirno mesto,

kjer kot otrok sem se igral,

previdno prečkal cesto.

 

Spominjam se še teh noči,

ki pahnile so me v samoto,

prehodil tisoč sem poti

ugledal svojo zmoto.

 

Da sem vedel in znal,

bil bi bolje izbral.

In ti nebi lagal,

da sem le pri starših spal.

 

Čuval skriti svoj zaklad,

skrivnosti temne, stare,

pazil in imel te rad,

naj nič te ne potare.

 

Spominjam se še teh noči,

ki pahnile so me v samoto,

prehodil tisoč sem poti

ugledal svojo zmoto.

 

Avtor: Anže Fijavž

Mentorica: mag. Natali Borinc, prof.

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

Število prejetih glasov: 188. Obrazložitev.

Luni manjka romantika, okrnjena je

in zvezde so blede. Noč je lepa,

a nima arome. Razmišljam o vlaku;

premaknil bi se in telesa

bi se zaman premaknila meni v odgovor.

Pa bi bila praznina.

Prazna onemela telesa in periodično vrtenje koles.

Nekaj bi zamolklo počilo. Najprej v onemelih

očeh, ker le oči lahko pokajo.

– A tebi je to smešno?

(Smeh je pepel!)

– Kaj drugega mi pa preostane?

 

Pok bi se širil. Bi se res?

Motorji bi brneli, črnilo bi se drgnilo

ob papir, listje bi zelenelo. Vrane

bi kradle nezrele pšenične klase.

Prevrnil se je kozarec. Vino

rdeče požira nedolžnost belih listov.

Kolesa gromeč rohnijo in vrtijo

svoje klice čez gričevja.

Cigaretni ogorek še tli ob hladnih tračnicah.

 

Pa bo ugasnil. In dim se bo še

poslednjič razpel skozi zrak.

Ne bo več ognja, ne bo več cigarete.

Izbljuvana smet razočaranih ust.

Vino žge. Razi požiralnik in želodec.

Sovražim ga, a ga sovražim sladko:

rdečo meglo mi naliva v možgane.

 

Stopil bom v nejasno noč,

morda pa slišim prve ptice peti.

 

Avtor: Lovro Pečnik

Šola: Gimnazija Brežice

Število prejetih glasov: 119. Obrazložitev.

Izberem sobo v svojih mislih.

Dvorana spomina ji rečem včasih.

Potopim se vanjo in prestopim prag.

Vidim sebe.

Spomini po koščkih - kot razvaline obrasle z bršljanom -

kažejo slike.

Prvi korak, prvi spomin, prvi drobec.

Kot film, ki vedno znova ga vrtim.

Spomini so kače, zvite okoli bosih stopal,

a lepi metulji krožijo okoli glave - lepi spomini iz dežele sanj.

V ruševinah spomina sedim, v templju preteklosti,

v roki diamantni nož, ki reže okus krvi in mi ga tlači v usta.

Ostajajo metulji.

Med ruševinami v prahu odtis bosonoge deklice.

Odhaja kot mlada ženska,

brez strahu, brez ovir, s pletilko v roki sukat nove spomine in trgat bršljan.

 

Avtorica: Ema April

Mentorica: Zdenka Rudolf

Šola: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Število prejetih glasov: 49. Obrazložitev.

Kaj spet hrepenenje ti?

Nenehno gnjaviš me,

ne da se te utišati.

 

Pozno v noč

in dolgo v dan

od kje ta strastna moč?

 

Kako naj te utišam

parazit, zajedavec,

nepridiprav, slabič

zate dol visi mi

vse

žal mi je, da nimam

špage

pa morda pištola, ki je v modi

a vendar to se ne spodobi

kdo čistil vendar bo za mano

to brozgo razbrzdano?

 

Ne ne, o ne..

 

Raje nekaj spijem,

kaj močnega,

močnejšega od hrepenenja;

a morda se ne ubijem,

le uničim glas prelep

ali, huje še, postanem slep!

 

Pogumen skok z mostu, torej bo,

da uničim to nepotrebno zlo!

 

In torej;

 

Že letim, letim kot na krilih ljubezni

v neskončni vrtinec neprimerne popolnosti

lepote vsakdanjosti, ki je tam nevidna!

 

Ahh še preden se zavem

spet ležim na trdnih tleh

kako naj sebi dopovem,

da kar storil sem bil je greh?

 

Raje še naprej živim

podobnih grehov ne storim,

če pač punca mi ne reče "da"

na volitvah volil bom kar "za".

 

Avtor: Gašper Wiliem Katern

Mentorica: Nina Papež

Šola: Gimnazija in srednja šola Kočevje

Število prejetih glasov: 78. Obrazložitev.

Sonce se smeji, dan svetel naredi.

Flora cvetje mu podarja,

favna z bitji mu odzdravlja.

 

Iz dneva v popoldan,

iz popoldneva v večer.

 

Sonce zahaja, luna prihaja,

s pogledom se pozdravita,

s poljubom si odzdravita.

 

Trenutek se izteka,

ljubezen pa živi.

 

Luna se smeji, noč čarobno naredi.

Potok žuborečo pesem ji poje,

ko kresničke plešejo v dvoje.

 

Iz večera v noč,

iz noči v zoro.

 

Luna zahaja, sonce prihaja.

S pogledom se pozdravita,

s poljubom si odzdravita.

 

Trenutek se izteka,

ljubezen pa živi.

 

Avtorica: Maja Jenko

Mentorica: Milena Černe

Šola: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana

Število prejetih glasov: 64. Obrazložitev.

(Moja rana)

Otrdel mrak

ptica luči ne prodre

zaganja se

v hrapav zid temè

monument zatiranja

znotraj                       njene                        lastne                              biti

otepa se

žvenketanja                 razbitega                   okna

da, bilo je okno

zaprlo se je za 20 let

ni uspela

le nekaj desetink sekunde

pa bi bila na prostosti                                                       !

s prsmi prebila steklo

si ranila krila

a nekdo je že zagradil             prehod             v         svetlejše       življenje   

otrdel mrak

ptica luči se zvija                   od                     bolečin

ptica luči ne prodre

pokoplji njene upe                 sanje

steklo ni steklo

 

P.S.:     Na drugi strani zidu                        druga ptica                                bije svoj boj

 

Avtorica: Sofya-Agnessa Yakuntsova

Mentor: Ivan Dobnik

Šola: Gimnazija Bežigrad

Avtorica je pesem tudi oblikovala. Ta oblika se je izgubila pri prenosu na splet. Tukaj je dokument v prvotni obliki .

Število prejetih glasov: 125. Obrazložitev.

Pajčevina je kot varnostna mreža,

da se ujameš vanjo v tistem času,

ko se pojavi žalost v tvojem glasu

in vse te zbode kot bodeča neža.

 

Čeprav misliš, da najhuje je mimo,

postane vidna vsa ta iluzija,

roka je, ki cvek v krsto ti zabija,

vseeno upaš na pozabe plimo.

 

Ker v vsaki laži najde se resnica,

spoznanje, odpreš peruti kot ptica

in zajadraš onkraj mreže čez prepad.

 

Ko naenkrat le sam si nad oblaki,

veš, srečnim smejejo se le bedaki,

in nisi le muha za pajkov odpad.

 

Avtor: Matevž Breznikar

Mentorica: idrijska pesnica Andra Jereb

Šola: Gimnazija Jurija Vege Idrija

Število prejetih glasov: 91. Obrazložitev.

Ko obmolknejo gore, tišina zapoje,

pesni v ritmu rahlih snežink,

v bele nianse zmočenih žalostink,

ki na cvetoče odeje se usedajo v sloje.

 

Na pleča pritiska, kosti lomi tvoje,

v mrak te utaplja ledeni tiran.

Hoteč sveže pomladi, vročih savan,

kako srdite, žafran, biješ boje!

 

V senci pomladi si iz ljubezni izklesan,

se iz goste megle bistriš,

z divjimi pticami začneš plesati sam.

 

V tisočere misli in sanje se razcvetiš,

a le zase živet' je zaman,

saj z naslednjo zimo v osami skopniš.

 

Avtorica: Eliza Lupi

Mentorica: Betka Pohlin, prof.

Šola: Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana

Število prejetih glasov: 183. Obrazložitev.

Temna črna noč je brez lune in zvezd, ki bi mi kazale pot.

Okoli mene je gosta megla in ni vetra, ki bi jo lahko razpihal,

da bi videl pot, po kateri stopam.

Sam sem v neskončni temi, čisto sam in ni snopa svetlobe,

ki bi mi razsvetlila pasti, ki ležijo na moji težki poti.

Zgaran, premražen, porezan, izmučen sem od težke poti,

ki mi pod noge nastavlja ostre kamne, ki mi režejo globoke rane.

Pa vendar hodim dalje, pokončno, kakor da ni nič, saj ni tako ostrega kamna,

ni tako težke poti, ni tako nevarne pasti, ni tako goste megle in ni tako temačne

poti, da je ne bi mogel prehoditi sam.

 

Avtor: Žiga Novak

Šola: Šolski center Ljubljana, Srednja lesarska šola Ljubljana

Število prejetih glasov: 1.875. Obrazložitev.

Obrni se proti Soncu in nahrani svojo duhovnost s stresom:

 

    - sklep 1: izkoreninjanje stebrov naroda;

      identificiraj se prirojeno

pojdi k izhodišču

 

    - sklep 2: čaščenje zloma gospodarskega ravnovesja;

         2.1 dematerializacija

         2.2 degradacija

         2.3 reprodukcija sveta

         2.4 globinsko čiščenje

 

    - sklep 3: ne teatralnosti bivanja proti krčenju želodca;

      halucinacijski ptiči vedo za svoja krila

      odvrzi ogrlico iz svinca

 

    - sklep 4: hvaljenje drevesa v transu;

      tvoj poseg je le korektura estetskih struktur

 

    - sklep 5: čaščenje rušenja industrijskih con;

      ruralizacija urbanih sistemov

 

    - sklep 6: izbris evolucijskih mehanizmov

      in ponovna vzpostavitev naravne selekcije;

      kolaps čustvenega premoženja.

 

Nadzor zavračanja bo zmaga nad tvojim telesom.

 

Avtor: Urban Janjič

Šola: Gimnazija Kranj

Avtor je pesem tudi oblikoval. Ta oblika se je izgubila pri prenosu na splet. Tukaj je dokument v prvotni obliki .

Število prejetih glasov: 545. Obrazložitev.

Po tihih dvorcih moje duše

se sprehaja temna zver.              

Priklatena spod sanj je ruše,

v  meni zbuja strah, nemir.

 

Prepolne so oči nje srda,

si kremplje brusi ob srce.

V meni je rojena zgrda,

na jezi  se skojila je.

 

Ne pušča blizu sočloveka,

žene proč ljubezen vso.

Me strah prihodnjega je veka,

bom vse življenje sama z njo?

 

Avtorica: Jana Frank

Šola: Šolski center Postojna, Gimnazija Ilirska Bistrica

Število prejetih glasov: 294. Obrazložitev.

otroške oči

pojenjajo kot luči

Malomarno narisani trikotniki, kvadrati

kdaj bodo zaplavali v kalejdoskop?

Blodeče po strmih stezah

daleč od ravne ceste

zaprti v okvirju

poskušajo vzleteti

Nemirno vztrepetavajo

zvodenele kresnice,

neme luči razlite nad prepadom

kot banalni rojstnodnevni baloni

zmedeno razplamteli pod plaščem trenutka

 

Avtorica: Celeste Sanja Smareglia

Mentorica: Simona Stres, prof.

Šola: Gimnazija Nova Gorica

Število prejetih glasov: 4.608. Obrazložitev.

Kaj si pa mislila,

Trapica mala?!

Spet novo oblekico

si umazala!

 

Ne igraj se v blatu,

to se ne spodobi!

S tem divje škoduješ

dekliški podobi!

 

*

 

Komu pa sikaš,

ti Smrklja naduta?!

Kako si oblečena?!

Kako si obuta?!

 

Zamenjaj opravo,

pokrij si že kožo!

Še ena beseda

in dobila boš dozo!

 

*

 

Kaj se pokrivaš,

ti Punčka frigidna?!

Malo se sprosti,

postani bolj vidna!

 

V svetu ne uspeš,

če se vase zapiraš!

Nihče te ne mara,

če moške odrivaš!

 

*

 

Kaj se upiraš,

ti Kurba prevzetna?!

Za dober nateg

si že vidno dovzetna!

 

Ne jokaj pred mano,

ker rad te poriva!

Kaj se zdaj cmeriš?!

Saj sama si kriva!

 

*

 

Ne bodi nadležna,

Prasica zavrta!

Nasmehni se kdaj

in ne bodi potrta!

 

V družbi ne čaka

visoka te stopnja!

Ker nisi prijazna,

ker si nepristopna!

 

*

 

Še vedno si samska,

ti Pizda neplodna!

Vsak dan je bliže

samota usodna!

 

Plodnosti ura

ti tika in taka!

Do zdaj bi soproga

si našla že vsaka!

 

*

 

Zakaj si nesrečna,

ti zmešana Baba?!

Kisel črviček

nikomur ni vaba!

 

Morda je pijanec,

a te vsaj ne mlati!

Pa še poskrbel je,

da končno si mati!

 

*

 

Si sploh še prisebna,

Babura zaostala?!

Ali nisi za otroka

že davno prestara?!

 

Če strogo jo vzgajaš,

bo dama postala!

Kaznuj jo, da spet ne bo

Trapica mala!

 

Avtor: Pino Pograjc

Šola: Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Število prejetih glasov: 281. Obrazložitev.

Tiho je tu

na obrežju

 

odmeva

 

klic človeka,

ki ga je v naš kraj

prinesla reka.

 

Avtorica: Urša Majcen

Šola: Gimnazija Ledina

Število prejetih glasov: 161. Obrazložitev.

So stvari, ki poznane so premalo,

so stvari, ki z nami se igrajo.

so sence, ki skozi naravo privihrajo,

so odtenki našega življenja, žalosti, veselja.

 

Mnogim je temna duša,

ki zvita je kot ruša.

Nikoli ne izvemo,

v kakšne kraje mi tja gremo.

Za nami se spomini vsi zgubijo

in ostanki v zemljo potopijo.

 

Ko boš zadnji dih vdahnil,

kaj prekmalu boš že tam,

kjer te veter nosil bo kot list drevesa

skozi oktobrsko pokrajino na vrh gorá,

skozi travnike morjá!

Nato pa te popelje do raja ali pa peklá.

 

Avtor: Benjamin Lap

Šola: Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana

Število prejetih glasov: 100. Obrazložitev.

              Slišiš to?

                                      Oh zunaj so

                                                    Koraki

      Po cesti hodi

šepavec

   v črnem oblačilu

                              In že je na stopnišču

                                               In pred vrati

                            In kmalu…

                              … Ne zdaj

                Ampak pravi

                       Ne!

In zdaj bo …

   Oko

Sliši

 

MOJA MATI TRDI, DA JE SEKS PRECENJEN

 

Ljubi moj

Počutim se golo

pred tabo

Pa bi mi bilo lažje

Če bi bila res gola

Ker bi tako imel razlog

Da me gledaš

Krvoločno

 

VČASIH KO SE POLJUBLJAVA IMAM OBČUTEK, DA SE PRETEPAVA

 

                                    Že trka po vratih

                       Šepavec v črnem oblačilu

                                               Slišim njegovo režanje

                                                              Zdaj voham njegov zadah

                       In ledene roke

                                    se stegujejo?

                        Po moji koži

                                                           Se mi vrti?

                  Nočem

                      Res nočem

                                                               Boli

                                              In zdaj

                                               Zdaj bo

                                                                                Ne še

                                                                    Ampak zdaj

            In

              Po

          Pos

                Po

                   Po sili?

 

IZ SNA SE ZBUDI TVOJE DEKLE, IN JO GRABI GROZA, ZATO POGLEDA NA PARK

 

(Luči v parku so v resnici srca

Ki jih je nekdo pustil tam

Ker so bila pretežka

In gnila

A so vendar več

Od naju v katerikoli

Vijugi časa)

 

!pazi šepavec!

 

MOJ OČE PRAVI, DA MESTO GOGA NI VEČ AKTUALNO

 

Po tem me ti

Ljubi

Začneš utapljati

In jaz sem utopljenec

In ti me topiš

In zlivava

Vsak gib

Že tisočič

Čez rob

Še bolj čez rob

Da ti šepečeš

Jaz pa le vpijem

Že tisočič

In tam

V kotu

 

                                                        Me gleda

                                                     Se mi smeje

                                                        Iz roba

                                                                                           Moje zavesti

                                                                                                              Šepavec

                                                                                                                          Le bežno

                                                                                                                                                           A je

 

Avtorica: Živa Bizovičar

Šola: Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Avtorica je pesem tudi oblikovala. Ta oblika se je izgubila pri prenosu na splet. Tukaj je dokument v prvotni obliki .

Število prejetih glasov: 247. Obrazložitev.

A ni to dovolj

da se sovražim

ko med nohti držim

kožo svojih bokov

in krvavim med prsti

ker si ne pustim dihati.

A ni to dovolj

da se sovražim

ko dihaš

moj zrak

ampak se me ne dotakneš

ker vem

da sem ostudna.

A ni to dovolj

da se sovražim

ko kričim svoje ime

opozarjam nase

ker tonem v pozabo

med ustnicami drugih

nikoli pomnjena

nepomembna.

A ni to dovolj

da se sovražim

ko se svet

okoli mene vrti

vidim samo nepopolnost

uničujem se

in gorim

pred tvojimi očmi.

 

Avtorica: Meta Vražič

Mentorica: Kristina Hočevar

Šola: Gimnazija Moste

Število prejetih glasov: 275. Obrazložitev.

Lahko razbereš enigmo -

za očmi, ki počivajo na zažganem papirju

in se zapirajo vzporedno z valovi,

med tem ko v neskončnost kličeš na pomoč,

da v grlu napetost ustvarja ogenj.

Mehanično programirani možgani

se vedno ženejo po prepovedanih sadežih in nedosegljivih dlaneh.

V drugačnih okoliščinah se ne bi dušila s praznimi očmi.

 

Nič več ne čutim, ko dežuje po oknu.

Svet je omejen.

Ko leta končajo potovanje,

 ostanejo samo modrice.

Prisežem, da je v neznancih več doma

kot v ogledalu tujih oči.

Ne vem, kdo si, zakaj iščeš

odgovore v mojih dlaneh.

Če polovico življenja sanjamo -

živimo v realnosti?

 

Avtorica: Karin Vrbek

Mentorica: Simona Črep, prof.

Šola: Šolski center Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije

Število prejetih glasov: 233. Obrazložitev.

v hodniku osvetljenem z bledečimi spomini

kjer je vsak up z bičem iztrgan iz rok

kjer za vsakim vogalom čaka prelep poljub grenke smrti

nekje na dnu zapornikovega srca

tli drobec upanja črn od premoga naloženega v peč obupa

kjer se imajo vsi radi in se med objemanjem štihajo med rebra

kjer poljub skeli in razžira ustnice

kjer so oči suhe in solze so kri

 

Avtor: Luka Lahajnar

Šola: Gimnazija Tolmin

Število prejetih glasov: 112. Obrazložitev.

Hotel sem napisati moderno pesem.

Pretopiti solze v črnilo in z njimi premočiti papir,

da bi ostal le skupek mokrih grudic.

Pustiti kri teči od prstov čez pero, vse do konice,

da bi bili listi tako škrlatni kot ljubezen, ki sem jo naivno skušal ubesediti.

Obtežiti moleskin s črkami, da bi se zgrudil in razpadel pod težo misli.

Spremeniti svoja čustva v dinastije.

 

Hotel sem napisati prihodnost.

Dvigniti pozlačeno rdečo pest nad pustim in sivim, ki me obdaja.

Skritizirati šolo in državo in sistem v eni primeri in enem podrobnem opisu cigarete.

S ciničnim nasmeškom izpostaviti temeljni problem naše generacije.

Da bi moje oči odsevale »položaj današnje družbe« in bi jo,

pasivno sedeč na klopi, zamišljeno preučeval skozi plahto modrine.

 

Hotel sem napisati Biblijo.

Vihrati visoko na nebu kot obraz iz grškega ognja.

Zaplavati proti toku Mlečne ceste in razsvetliti še en del brezmejne teme.

Spremeniti okruške svojega mehkega črnega svinčnika v meteorski dež,

ki bi preluknjal in še enkrat pobil dinozavre.

Biti zvezdni prah, v katerega se povrneš.

 

Lahko pa bi napisal le posvetilo.

Obstajal, kot da nič pomeniti nič ne pomeni.

Le našel svoj in bil nekomu čudežnizid.

 

Avtor: Max Rakušček

Šola: Gimnazija Poljane, Ljubljana

Število prejetih glasov: 217. Obrazložitev.

Ljubezen vedno nastopi igrivo

in nežno zorje čustev njivo.

Na srčno ledino zaseje toplino

in ta požene močno korenino,

ki se počasi, globoko zažira,

vendar srce se temu ne upira.

 

Najlepši je svet,

ko odpre ljubezni se cvet,

a pride dan, ko umrje toplina,

nekdo jo izruje, in kjer bila je korenina,

ostane praznina.

 

Z grenkobo v ustih prekolneš spominov lepoto

in jezen obžaluješ tedanjo slepoto.

Vsakdo si misli, da ljubezni bo jedel pogačo,

a ta le z zvijačo vstopi v srca palačo.

 

Ko to spoznaš, v srcu je grozno,

A za kesanje sedaj je prepozno.

Ko ljubezen odide, za seboj vedno zaklene,

da te nihče več ne prizadene.

 

Avtor: David Debevec

Mentorica: prof. Tatjana Božič

Šola: Škofijska gimnazija Vipava

Število prejetih glasov: 130. Obrazložitev.

Diham belo ljubezen,

duša pa je polna črnih saj.

Bela pretveza

in črna realnost.

Bela polt,

ki jo bodo prekrili s črno zemljo.

Samo še malo …

Še malo belega prahu.

Potem pa me lahko Haron naloži na svoj brod in odpelje.

Odpelje čez črno reko …

 

Avtorica: Petra Marolt

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani

Število prejetih glasov: 65. Obrazložitev.

Šola je kraj, kjer kraljuje znanje,

kjer pričenjajo se otroške sanje.

Je kot puščava modrosti,

kjer puščavniki učijo nemogoče norosti.

Šolarji pa so nomadi,

ki iščejo bistvo v svoji osebnosti mladi.

Puščavniki v oazah tičijo

in čakajo na nomade, da jih kaj naučijo.

Nomadi pridno strmijo v oaze

in se učijo nove izraze.

Ko na palmi zapoje ptica,

nomadi dojamejo pomen klica

in se podajo k naslednji oazi,

naslednji razvojni fazi.

Tak puščavski sistem

deluje dan za dnem.

Puščavniki predajajo znanje,

nomadi pa z njim kujejo si sanje.

 

Avtorica: Rebeka Hudovernik

Šola: Gimnazija Jesenice

Število prejetih glasov: 147. Obrazložitev.

Zakaj atomske bombe? Zakaj vojni spopadi?

Zakaj se enostavno ne moremo imeti vsi radi?

Oh, seveda, pozabil sem, da sta glavna pohlep in denar.

Povzročila sta vojne, da bi videli, kdo je vladar.

 

Tu vprašam se, kako je lahko boljši, kdor ubije jih več?

Kje je čas, ko roka v roki zamenjala bo meč?

Kdaj namesto strelov se slišalo bo petje?

Kdaj vojaške značke zamenjalo bo cvetje?

 

Definicije vojne nikoli nisem razumel.

Kako imel boš več, če boš nekomu nekaj vzel?

Več kot daješ, bolj si bogat,

šele ko si v stiski, vidiš, kdo ti je brat, kdo te ima resnično rad.

 

Milijone življenj je ugasnilo, milijone src nehalo biti,

ker nekateri ljudje slave nikoli niso bili siti.

Vsak dan po svetu zaradi vojn je na stotine mrtvih,

zaradi vojn vsak dan več ljudi potrtih,

hiš podrtih, ljudje breme nosijo na hrbtih.

 

Nekdo jim mora odpreti oči,

da v vojni ni prihodnosti, da tam samo tavaš v temi.

Od tankov močnejše so besede,

svet z ljubeznijo lahko rešimo iz bede.

Postanimo skupaj kritiki krivice, zagovorniki pravice, ljudje resnice,

trudimo se skupaj, da vsem pričaramo nasmeh na lice.

 

Avtor: Gašper Perc

Mentorica: Irena Uranjek, prof.

Šola: Srednja zdravstvena šole Celje

Število prejetih glasov: 6.627. Obrazložitev.

Noč v pubu –

resignacija orgazma

pivo in glasba

me spremljajo skozi službena vrata

naslednjega dne

me zapusti

žena

z željo da bi ustvarila otroka

mojemu šefu

se zdi nadvse zabavno

če me lahko vrže nazaj

v utopijo stresa

iz študentskih let

se še spomnim

njenih rdečih las in črnih oči.

 

Avtorica: Tadeja Rožman

Mentorica: Marija Kokalj Auguštiner

Šola: Gimnazija Škofja Loka

Število prejetih glasov: 133. Obrazložitev.

vsakokrat ko ti zastane korak

             se zgodi prometna nesreča

             gasilci vlečejo trupla s pogorišč

             bolnice polnijo grozo odsevajo

vsakokrat ko ti zastane korak

             shira otrok v deželi peska

             ni medijev in oči sveta

             ali pa so kjer so

             bolnice polnijo grozo odsevajo

vsakokrat ko ti zastane korak

             si najstnica prereže žile

             in zaveže vrv pod stropom

             in pogled se s streh usmeri

                  na pločnik bombardiranih mest

                          pločnik rdečih borz

                          pločnik lažnega obupa

vsakokrat ko ti zastane korak

              (kako majhen si v primerjavi z drugimi

                in kako enak

                   nihče ti ne reče bodi drug

                          in prav je tako ker niso ti)

se skloniš

pobereš papirček

ga vržeš v koš

nadaljuješ svojo pot

 

oči sevajo grozo delirija

v strašljivem shiranih in depresivnih

čisto nič manj nisi pomemben od njih

čisto nič

 

Avtor: Miha Sever

Šola: Škofijska klasična gimnazija Ljubljana

Avtor je pesem tudi oblikoval. Ta oblika se je izgubila pri prenosu na splet. Tukaj je dokument v prvotni obliki .

Število prejetih glasov: 118. Obrazložitev.

Ko enkrat pride pome smrt,

prosim, zalivajte moj sadni vrt.

Da na jablani bodo jabolka zorela

in jagode in višnje in maline …

Da nobena rastlina ne bo ovenela,

ko moj čas na zemlji mine.

 

Eno prosim, ko me vzame smrt,

prosim, zalivajte moj sadni vrt!

Da stara češnja dobro bo rodila

in višnje rdeče in grozdje ducat trt …

Še enkrat pravim vam roteče,

prosim, zalivajte moj sadni vrt!

 

Avtor: Amadej Canjuga

Šola: Gimnazija Celje-Center

Število prejetih glasov: 544. Obrazložitev.

Hotela si me razumeti;

moje poglede,

moje besede,

moj jezik,

moje sanje …

 

Skušala si mi kaj reči,

o rečeh, ki so dlje,

manj dosegljive,

ali o sreči,

ki ni vedno tako daleč, kot se zdi.

Včasih moraš imeti le odprte oči.

 

Včasih si mi skušala kaj dati;

nežen pogled,

spodbudno besedo,

le upanje, da zmorem

ali moč, ki bi me gnala do sonca.

 

A meni se je sonce zdelo tako daleč,

jaz v mojih mislih tako nedosegljiva,

moj jezik nerazumljiv,

moja sreča minljiva,

kot bi z oblakom sonce zakril.

 

Moje misli so bile za drugim obzorjem

in moje besede se niso niti srečale z njimi,

tudi če je pogled v pravo smer zavil.

Še upanje, ki je vsake toliko zagorelo v meni,

se je izgubljalo v temi …

 

In ko se mi je zdelo, da se vzpenjam,

sem ugotovila, da je sonce začelo toniti …

 

Avtorica: Nika Jelinič

Mentorica: Gordana Stepanovska, prof.

Šola: Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija

Število prejetih glasov: 50. Obrazložitev.

Sredi mrzle noči

me mati je zbudila.

Dejala, da odhajamo

in se v temo izgubila.

 

Zakaj?

Vprašanje se poraja.

Ničesar ne razumem,

kaj tu se sploh dogaja?

 

Takrat so mi povedali,

čemu vendar odšli smo,

domek, domovino zapustili,

varni nismo več bili.

 

Nočejo mi dati jesti,

a moj želodec glasno kruli.

Hodimo pa že ves dan,

tako močno me čevelj žuli.

 

Ko starši ležejo k počitku,

z ostalimi otroki se igram.

Lačni, tudi žejni smo,

a takšen zdaj je naš vsakdan.

 

Ponoči vidim sence,

nekje še ogenj tli.

V daljavi jok zaslišim,

le kdo tako ihti?

 

Vsi mi govorijo,

še vse bo dobro, sine.

Medvedka k sebi stisni,

naj pot ti hitro mine.

 

Ostali smo brez vsega,

vse novo je pred nami.

Nihče nas ne pogleda,

mar smo si krivi sami?

 

Avtorica: Karolina Mrak

Mentorica: Nives Križnar, prof.

Šola: Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Število prejetih glasov: 352. Obrazložitev.

XXVIII. IX

 

Presneto!

Ne, to je preprijazno.

Umij se v lavi in valjaj se v soli s kislino peha 1

ovij se v svoja najdražja volnena oblačila drgni

ob mehurčkasto kožo ne pomežikni recitiraj

Slavo in pij milo hkrati in potem pridi ti do mene

Pridi še enkrat.

Če si upaš.

 

Avtorica: Sarah Marn

Šola: II. Gimnazija Maribor

Število prejetih glasov: 45. Obrazložitev.

Če se želi sonce zbuditi - naj se

Naj posije čezme

Da bom prozorna

Da me končno ljudje ne bodo videli

Ne obsojali.

Takrat bom srečna.

 

Če hoče trava rasti - naj.

Upam, da zraste še više

Prekrije moje grehe

In se skrijem v njej -

Enkrat sama s sabo.

Takrat bom srečna.

 

Če hočejo ljudje živeti - potem naj

Hodite mimo mene

Vaš pogled zdrsi okoli mojega telesa

Spregledate me -

In vredna bom manj kot drugi.

Takrat bom srečna.

 

Vendar - če me ti nočeš ljubiti

Če sem zate prozorna,

Skrita pred tabo

Vredna tebi manj kot zrak

O, ne, takrat nisem srečna.

 

Avtorica: Tjaša Srotič

Šola: Šolski center Velenje, Gimnazija Velenje

Število prejetih glasov: 86. Obrazložitev.

»Lajf« v oblaku,

klik na vsakem koraku.

Je to svoboda?

 

Avtorica haikuja: Eva Jeran

Mentorica: Vesna Gubenšek Bezgovšek, prof.

Šola: I. gimnazija v Celju

Število prejetih glasov: 157. Obrazložitev.

težko breme.

Vgravirane sledi nevednih staroselcev

na njem

si ustvarjajo pomen –

to težko breme (me bo pogubilo).

V sivinah zapisane neznane besede - verzi -

sprožajo občutek krivde, ki

nosi ga moje telo.

Ga nosi

z občutkom, ko ti med rebra

prodre rezilo, takrat ko

se z vdihom vate posrka zadnja

sapica življenja

in v tvojih prsih zacveti,

se razcveti v sunkovito hitro

življenje – in čutiš, kako je na

Zemljo padel meteorit,

v počasnem posnetku čutiš trk –

rezilo trešči v tvojo kožo,

prebije

                nekaj, kar je rastlo …

 

… verzi so breme in

kot sem jaz ustvarjen na trdnem nebu z

ostrenjem premikov odrinjenosti

v magnetno kroglo sivine

(odrinjanju ostrih odmikov),

tako se ti sprehajaš

po promenadi, viseči promenadi

napetih faktorjev Nedosega -

 

a le tam se razdeliva skupaj.

 

Napeti faktorji Nedosega se mračijo,

pozabljava na števila vdihov,

v krivdi preteklosti

 

množiva

 

produkte

 

izdihov.

 

Avtor: Žiga Hren

Šola: Prva gimnazija Maribor

Število prejetih glasov: 44. Obrazložitev.

Zavestno zaveden v daljnih nočeh

Trnje in bes mi trgajo smeh

Postavna gostota tam se pojavi

Ne želi si drugega kot da omami

 

Zavesa neskončna čez zoro pade

In trga in peče in prinese vprašanje

Kot dež ki priteče in poruši vse slave

Nam zidi srebrni mešajo glave?

 

Prepričanja deležna svete narave

Nosijo kot ptice umazane rane

Zapečatene končno so v oko

Ovčjih kožuhov obdano zlato

 

V tišini samotni zdaj zmoti me David

Nebitje med nami vseeno pozdravi

In postavi nam barve čez zavese prodane

In skuša zaseči nam še naše organe

 

Pika za piko iz nebes pade

In kmalu svet črn postane

V mukah prepoznavna prava je pot

In ni ga prepričanja da dober je bog

 

Ker temna lepota zavezna je mama

Čez vse poti spremlja nas sama

Še dobro da nam bila je dana ta zanka

Saj brez teme svetlobe nam manjka

 

Avtor: Patrik Lipej

Šola: Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran

Število prejetih glasov: 115. Obrazložitev.

Kladiva! Milo se glasite,

ko železo se hladi.

Kurišče je prazno.

Ognja ni.

A v srcu nosim iskro,

ki ogenj rodi.

Po njem

železo hrepeni.

 

Avtor: Anže Žgank

Mentorica: Marjana Cenc Weiss

Šola: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče

Število prejetih glasov: 208. Obrazložitev.

Vsak začetek pomeni nov konec

In ko mislil sem, da imam sreče poln lonec,

So mi še trenutek isti

V glavo stopile temne misli.

 

O vsemogočni! Blagoslovi mrtve.

Tiste, ki uničenega srca so žrtve.

Ker če gredo nazaj v pekel, bolečine pridejo nazaj,

Zato vsemogočni sprejmi jih v svoj raj.

 

Telo moje je prekril večen mrak,

Mojo dušo si je vzel vrag.

Njena tišina kot bodalo postaja,

Ki globoko v mojem srcu ostaja.

 

Iz te rane kaplja poezija nesrečna

In spremlja jo bolečina večna.

A na tem svetu ni zdravila za moje bolečine.

Je kot brazgotina, ki nikoli ne izgine.

 

Ampak po temni noči je prišel svetlejši dan,

Meni je bolje, ker daleč od mene si stran.

Prikazala se luč je in okoli mene hodi nežen zven,

Na koncu se jaz počutim kot prerojen.

 

Hvala, ker v meni si zbudila poeta,

Ki v sanjah je odšel s tega sveta.

Zdaj vem, da ljudje si zaslužijo nove priložnosti,

 

Ker vsak nov dan prinese nove možnosti.

 

Avtor: Benjamin Tabakovič

Šola: Šolski center Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola

Število prejetih glasov: 117. Obrazložitev.

Izrekel zadnje sem besede,

se poslovil od sveta.

Izgubljene prazne misli,

brez ljubezni in laži.

 

Rešitve ni že od začetka,

iščem prostor ljudem neznan.

Zaprl vrata sem resnice,

vse rečeno je zaman.

 

Neskončni spanec se približuje,

misli izginjajo kot oblak.

V vesolju moj um potuje.

na koncu umrl bo vsak.

 

Na robu nič več ni življenja,

le odločitev ostala je.

Zdaj je konec hrepenenja

zdaj konča se čisto vse.

 

Avtor: Maks Drobež

Šola: Gimnazija Antona Aškerca

Število prejetih glasov: 160. Obrazložitev.

Krvave kaplje

mezijo ob oknih

sten

mrtvih bolnišnic.

Joče nebo.

 

Rdečina zastira

ves širni pogled,

vso vidno vsebino,

ves vranin polet.

Joče nebo.

 

Oblaki ‒

tovarne krvi.

Pusti,

brez smotra

in brez luči.

Iščejo smisel,

smrt pa kriči.

Joče nebo.

 

Joče nebo.

Iztiska vso žalost,

žalost sveta.

Tvojo in mojo ‒

najino žalost.

Joče nebo.

 

Mojo žalost

iztiskajo oblaki.

Oblaki, ki nimajo

sence luči.

Oblaki, ki puščajo

morje krvi.

Oblaki, ki čutijo,

da me boli.

Joče nebo.

 

Boli me vsa kri!

Vsa kri,

ki ni moja.

Vsa kri,

ki je tuja.

Vsa kri,

pretočena zato,

ker jo nebo,

da našlo bi sonce ...

... izjoče ...

                   ... nebo.

 

Sonce pa čaka,

čaka za oblaki.

Oblaki, ki iztiskajo

solze krvi.

Iztiskajo žalost.

 

Sonca pa ni.

 

Joče se, joče nebo ...

 

Avtorica: Lucija Zajc

Mentor: Aleš Vrbovšek, prof.

Šola: Gimnazija Želimlje

Avtorica je pesem tudi oblikovala. Ta oblika se je izgubila pri prenosu na splet. Tukaj je dokument v prvotni obliki .

Število prejetih glasov: 2.956. Obrazložitev.