Obdobje e-glasovanja za Malo Veroniko 2017: 29. 3. 2017 od 8. ure — 26. 4. 2017 do 15. ure

Poklon ljubezni

Nedeljskega jutra, ko je že sonce vstalo,
vse firenško meščanstvo na trgu se je zbralo.
Tam cvetje prodajalo je dekle zalo,
krog nje mladeničev bilo ni nikoli malo.

Pristopi do nje zlatolasi Silas, jo po imenu vpraša,
ni mu enakega, nihče ga v ničemer ne prekaša.
“Minerva”, mu dekle naposled odgovori,
da vzplamenela je ljubezen, so videli vsi.

Kamor koli sta okrog hodila,
njuna ljubezen je vse vzradostila.
Pred Bogom obljubila sta si ljubezen večno,
a življenje njuno ni bilo dolgo več srečno.

V mesto prišla je smrt v črnino zavita,
nje prehojena pot bila je s trpljenjem prekrita.
Mnogotera življenja je kuga ugašala,
solze vdov v vetru prenašala.

Brž pobegnil je par iz ljubega mesta,
do hribov vodila ju ozka je cesta.
Na poti srečala sta ducat strašnih mož,
njih obleke bile so iz volne in kož.

Bili so to razbojniki, iskalci premoženja,
če niso dobili ga, so vzeli življenja.
Silas namenil se jim je zoperstaviti,
pognal se je v boj, nihče ga ni mogel ustaviti.

A zvezde mu niso namenile zmage, postal je žrtev,
s konico noža v srcu, zgrudil se je mrtev.
Minerva bridko je jokala, bila je potrta,
duša in srce bila sta na tisočere črepinje strta.

Sklenila ga je v njemu ljubih Firencah pokopati,
in tam kljub kugi z njim ostati.
Telesa njenega polastila se je bolezen,
a v njej živela neminljiva je ljubezen.

Misleč na večno združitev na onem svetu,
življenje usahnilo je v zalem dekletu.
Ostali so le spomini, ki so upanje vlivali,
in opomin, da na usodo ne bomo nikdar vplivali.

 

Avtorica: Valentina Turk
Šola: Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran – Gimnazija Piran
Mentorica: Lilijana Gustinčič Furlan

5 komentarji

Prijavite se za komentiranje