2004_erika_voukErika Vouk za pesniško zbirko Valovanje

Nominiranci:
Ivan Dobnik: Zapreš svoje oči
Brane Mozetič: Banalije
Erika Vouk: Valovanje
Jaka Košir: Nežnost
Andrej Medved: Rimske elegije

Člani žirije:
Matevž Kos, predsednik
Neža Maurer
Marjana Ravnjak

Utemeljitev ob podelitvi nagrade Veronika Eriki Vouk

Letošnja žirija za podelitev Veronikine nagrade najboljši pesniški zbirki leta v Sloveniji, ki je delovala v sestavi Darja Pavlič, Andrej Arko in Alojz Ihan, se je v svojem mandatu sestala trikrat in je letošnjega nagrajenca izbirala med približno dvestotimi deli, ki so prišla v poštev za nagrado. Po prvem pregledu pesniške produkcije v zadnjem letu je žirija izbor skrčila na okoli trideset naslovov, med katerimi je v nadaljnji fazi selekcije izbrala pet nominirancev (Ivan Dobnik- Zapreš svoje oči, Erika Vouk - Valovanje, Jaka Košir - Nežnost, Andrej Medved - Rimske elegije, Brane Mozetič - Banalije). Po vnovičnem branju finalistov je žirija sklenila, da letošnjo Veronikino nagrado podeli Eriki Vouk za zbirko »Valovanje«.

Erika Vouk je v zadnjih letih že tretjič nominirana za Veronikino nagrado, kar samo potrjuje, da v zadnjih letih vzdržuje tako veliko pesniško produkcijo (2000 - Belo drevo, 2002 - Opis slike, 2003 - Album, 2003 - Valovanje) in hkrati izjemno kvaliteten nivo svojega pisanja. Njeno poezijo odlikuje skrajna zgoščenost pesniškega izraza, ki ob intenzivni pesniški pripovedi ne dovoljuje vdor poljubnih, in nefunkcionalnih elementov v besedilo. S tem Erika Vouk najbolj nazorno kaže, da je izbrušena pesniška osebnost , ki je v zadnjih letih povsem ujela in obvladala svoj pesniški občutek. S tem občutkom pa lahko med ustvarjanjem poezije suvereno odloča, koliko ritma, zvoka, podob in pomenov potrebuje zvariti skupaj, da pesem odzveni in odslika tisto, kar se ji je v notranjosti dogodilo. Zaradi svoje zrele osebnostne suverenosti Erika Vouk ne napiše niti verza več, kot je treba - vsako podobo opiše z eno jasno, izbrušeno potezo in nikoli negotovo ali z dvomom vase ne nalaga podobo na podobo. Predvsem pa ustavi ritem tisti hip, ko pesem pove, kar je bila njena naloga. In to, da pesnik ne le zna povedati veliko, ampak tudi natančno začutiti, kdaj je povedal dovolj, je lastnost zrele poezije, med katero nedvomno spada poezija Erike Vouk.

Celje, avgust 2004

Alojz Ihan,
predsednik žirije za Veronikino nagrado