Veronikina nagrada 2012 lavreat Primoz Cucnik foto: Boštjan Čadej

Veronikino nagrado 2012 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je strokovna žirija v Celju na Starem gradu podelila Primožu Čučniku za pesniško zbirko Mikado (založba Beletrina). Za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji so bili nominirani še Miklavž Komelj za zbirko Roke v dežju, Taja Kramberger za zbirko Z roba klifa, Peter Semolič za zbirko Noč sredi dneva in Tomislav Vrečar za zbirko Ime mi je Veronika.

Primož Čučnik: Mikado – utemeljitev za Veronikino nagrado 2012

Čučnikova sedma pesniška zbirka Mikado (Študentska založba, Ljubljana 2012) je programska, na kar nas napeljuje že naslov. Knjiga namreč sledi igri Mikado: osnova te igre pa je, da igralec pobira palčke, ki so raztresene po neki površini, ne da bi pri tem premaknil katero koli drugo palčko. V igri je 1, 5, 5, 15, 15 paličic, v knjigi je prav toliko pesmi. Avtor v Predigri k tej knjigi poudarja – v skladu s pravili te igre – , da »nekatere paličice/pesmi so vredne več od drugih (1>5>15)«. Tako nam avtor že na začetku razkrije strukturo knjige in postavitev le-te, bolj prikrito pa poudari tudi ludistično plat poezije. In prav ta plat je tokrat pri Čučniku vzeta zelo zares, saj igra v tej poeziji ni mišljena kot eksperiment, kot igračkanje ali preigravanje, temveč kot težnja, težnja kako (nekaj) povedati, kako (nekaj) ubesediti. Če sledimo Čučnikovemu pesniškemu opusu, ki se je začel razvijati z izidom prvenca Dve zimi (leta 1999), opazimo, da kaj (povedati) zamenja kako (povedati) in da ta princip najbolj izrazito in dovršeno prihaja v ospredje prav v knjigi Mikado. Še več, je najbolje tematiziran in domišljen kot celota, ki se kaže kot stvarnost, mnogokrat izločena iz neposrednega vidnega polja. Kajti, kot pesnik zapiše, »UHO je igra. / Uho je igra, ki sliši. / Uho je igra, ki sliši hrup sveta.« In malo naprej: »Kozmična igra. Kozmos sam po sebi je (glasbena) kompozicija.« Čučnik tako v nasprotju z mnogimi poetikami iz naše (pol)pretekle pesniške tradicije, ki glorificirajo bodisi eksistenco bodisi čustva, stavi na nov organ – uho. Igra pa mu pri tem omogoča, da kljub abstraktnosti in kakofonosti, ki jo prinaša (pri)sluh, na star, a hkrati svež način govori o svetu, tako fizičnem kot tudi metafizičnem. Svet je zvok, če sledimo drugačni tradiciji dojemanja sveta. V tem je Čučnikova knjiga Mikado nadaljevanje filozofsko-pesniškega iskanja, ki se kot preplet glasov, jezikov, citatov, besed, zvenov in hrupa izteče v nedokončano, povsem odprto pesniško partituro, pripravljeno za izvajanje v bralčevi glavi ali pa kot kompozicija za pesniški dogodek.

Skratka, Mikado je Čučnikov post obračun z modernizmom, je njegovo sklepno poglavje, logičen zaključek.

pdfUtemeljitev strokovne žirije za Veronikino nagrado 2011

1. 7. 2012
Žirija za podelitev 16. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2012 v Sloveniji je nominirala pet pesniških zbirk:

Primož Čučnik Primož Čučnik za zbirko Mikado (založba Beletrina)
Miklavž Komelj Miklavž Komelj za zbirko Roke v dežju (LUD Literatura)
Taja Kramberger Taja Kramberger za zbirko Z roba klifa (Center za slovensko književnost)
Peter Semolič Peter Semolič za zbirko Noč sredi dneva (Center za slovensko književnost)
Tomislav Vrečar Tomislav Vrečar za zbirko Ime mi je Veronika (Založba Pivec)

11. 6. 2012

Žirija za podelitev 16. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, ki ji predseduje Milan Vincetič, v njej pa sta še dr. Alenka Jovanovski, komparativistka, in Gregor Podlogar iz uredništva za kulturo Radia Slovenija, bo do sredine julija izbrala 5 nominirancev, Veronikino nagrado 2012 pa bomo lavreatu podelili na Starem gradu v Celju 28. avgusta. Vrednost nagrade znaša 4.000 evrov bruto, podeljuje pa jo župan Mestne občine Celje s sodelovanjem JAK in družbe RIKO.