Niko-GrafenauerZlatnik poezije za leto 2013 prejme pesnik, prevajalec, urednik, esejist in kulturni ustvarjalec Niko Grafenauer


V jubilejni pesniški zbirki zbranih in novih pesmi Diham, da ne zaide zrak ob pesnikovi sedemdesetletnici je Aleš Šteger med drugim v spremni besedi napisal: Kljub nedvoumni izjemnosti njegovega pesniškega in esejističnega opusa je namreč v širši percepciji prevladal Niko Grafenauer kot družbena persona, njegov silni družabnostni elan in intelektualni erotizem sta ustvarila oblak, ki občasno skali pogled na njegovo ustvarjanje, na tekste za otroke, eseje, številne prevode in antologije, predvsem pa na izvirne pesmi za odrasle…


Vendar prav njegov celotni literarni opus Nika Grafenauerja uvršča med najpomembnejše literarne ustvarjalce v slovenski književnosti od pričetka šestdesetih let, ko je izšla njegova prva pesniška zbirka Večer pred praznikom (leta 1962). Po njej so izšle še zbirke Stiska jezika, Štukature, Pesmi (s Svetlano Makarovič in Tomažem Šalamunom), Palimpsesti, Izbrisi, Odtisi, Nočitve, več izborov, med drugim Samota, Vezi daljav, Dihindih in najobsežnejša, že omenjena knjiga Diham, da ne zaide zrak.


Čeprav kultno pesniško zbirko Skrivnosti (letos je 30 let, kar je izšla) nekateri kritiki uvrščajo med poezijo za otroke, je morda prav ta zbirka, ki je zažarela v tradicionalni pesniški govorici, najbolj prepričljivo razgrnila spiralo metamorfoz njegovih poetik. Tako Niko Grafenauer v zavesti ljubiteljev poezije ni umeščen le kot predstavnik slovenskega pesniškega modernizma, hermetične poezije in ustvarjalni naslednik ekspresionističnega literarnega izročila, pač pa tudi kot pesnik razkošne preproste, emotivno nabite poezije. Na katerih dveh polih sta pesniška zbirka Skrivnosti in Štukature ali Palimpsesti, kjer pesnik išče sporočilnost v razbitju jezika, v etimologiji? Pesmi nenadoma niso več prosojne in klasičnega pesniškega inventarja ni več.


Igor Grdina ugotavlja: Niko Grafenauer je pesnik izjemne artikulacijske strogosti in miselne ostrine… je pesnik eksistencialistov. Stopnjujoča se ogolelost prostora, ledena čuječnost časa in neodvrnljiva vprašanja biti so dogajališča njegovega ustvarjalskega izročanja tukajšnjosti, zdajšnjosti in večnosti.


Seznam otroške in mladinske literature ter radijskih iger iz pesnikove ustvarjalne delavnice je obsežen. Sega od Majhnice izleta 1965 do legendarnega Pedenjpeda in Avtozaverja pa spet do zbirke Pedenjped ima spet svoj rep. Niko Grafenauer o Pedenjpedu: Za Pedenjped lahko rečem, da se je v meni pripravljal kar nekaj časa – če je bilo to zelo zavedno, ne vem – pravo artikulacijo pa je vse skupaj dobilo šele z iznajdbo imena; zanj se imam zahvaliti Levstikovi pesmi Pedenj - človek, laket – brada, kako sta se metala, saj mi tisti pedenjčlovek ni in ni šel iz glave, dokler se ni iz njega naposled izcimilo ime Pedenjped….


Tudi Grafenauerjeva esejistika je obsežna in dragocena, še posebej njegovi pogledi na slovensko poezijo, prav tako prevodi.


Vsestranski ustvarjalec in intelektualec Niko Grafenauer prejme Zlatnik poezije za pesniški opus, za prispevek k iskanju semantične igrivosti knjižnega jezika in za njegov prispevek slovenski kulturi. Zlatnik poezije podeljuje Fit media, pobudnik in organizator Veronikine nagrade, od leta 2005. Doslej so Zlatnik poezije prejeli: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.


Niko Grafenauer o svoji poeziji: V resnici vidim vse svoje pesništvo ….. kot en svet, le da je izpovedan na različne načine. Pesništvo je prebivališče skrivnosti.