zupan Bojan Srot lavreatinja Meta Kusar foto Bostjan CadejDanes je v Narodnem domu v Celju Mestna občina Celje podelila Veronikino nagrado 2015, že 19. po vrsti. Letošnja lavreatinja po izboru žirije je Meta Kušar.

 

prokurist Joze Volfand prjemnik Gustav Janus foto Bostjan CadejPodeljen je bil tudi 11. Zlatnik poezije, ki ga je za svoj življenjski pesniški opus iz rok prokurista Fit medie Jožeta Volfanda prejel Gustav Januš.

 

pesnik Ciril Zlobec direktorica mag. Vanesa Canji foto Bostjan CadejNa podelitvi so se poklonili tudi Cirilu Zlobcu, poetu ljubezni, ki je letos častitljivi jubilant. Z njim se je pogovarjala direktorica podjetja Fit media mag. Vanesa Čanji. Ciril Zlobec je bil prvi predsednik žirije za Veronikino nagrado, pa Veronikin lavreat, a tudi prejemnik Zlatnika poezije. Podelitev je spremljal bogat pesniški program, ki ga je glasbeno obarvala Nuška Drašček s poezijo šansonov.

 

Veronikina nagrada 2015

Zlatnik poezije 2015

Žirija je, kot vsako leto, pregledala izpis iz knjižnične baze cobiss, ki je navrgel veliko število knjig (če podatek drži, gre za okoli 260 pesniških zbirk). Treba je reči, da je v to številko všteto vse (tudi ponatisi, izbori in podobno), tako da vse knjige niso predmet obravnave. Značilno za vsakoletno fascinantno knjižno bero na področju poezije, je tudi to, da veliko knjig izhaja v samozaložbi, nekateri avtorji objavijo letno tudi po več knjig (praviloma kot samouredniki), tako da se izbor, podobno kot vsako leto, realno skrči na približno štirideset naslovov, ki izidejo pri založbah, kjer se z rokopisi po možnosti ukvarja še kdo drug, kot sam avtor.  Sklepali bi lahko, da imajo ljudje pri nas radi poezijo in se k njej pogosto zatekajo, tako da jo veliko pišejo (na vprašanje koliko jo berejo, je težje odgovoriti); in vendar ta hiperprodukcija kaže vsaj delno nerealno sliko, kar se tiče relevantnosti, saj mora žirija, poleg svojega okusa, ki sloni na bralski kilometrini in iz nje izhajajoči kompetenci, upoštevati tudi, če tako rečem, ostale kriterije sodobne poezije, kot so tehno in avtopoetske prvine, pa tudi vsebinske, čustvovanjske in jezikovne posebnosti in razlike. Poezija je že dolgo časa, in vendar, v vsakem času izraža nekaj iz svojega časa, kar jo dela prepoznavno in vredno upoštevanja.

Strokovna žirija za Veronikino nagrado 2015 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je izbrala pet nominiranih zbirk pred končno razglasitvijo lavreata na podelitvi, ki bo 25. avgusta na Starem gradu v Celju. Izbrane so zbirke:

-              Meta Kušar: Vrt (Kud Sodobnost International, 2014)

-              Jan Krmelj: Relikvije dihanja (Litera, 2014)

-              Nataša Velikonja: Ostani (Škuc, 2014)

-              Tone Škrjanec: Sladke pogačice (Lud Literatura, 2015)

-              Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo (Beletrina, 2015)

Priprave na Veronikine večere 2015 in s tem tudi podelitev Veronikine nagrade 2015 in Zlatnika poezije 2015 so v polnem teku. Prireditev bo . Dodatne informacije bodo kmalu na voljo.

Primož Čučnik, pesnik, ki je že bil Veronikin lavreat, bo vodil letošnjo strokovno žirijo za 19. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Sožirantki sta Petra Vidali iz kulturne redakcije Večera in dr. Darja Pavlič s Filozofske fakultete mariborske univerze. Na prvi seji je žirija pregledala širši seznam naslovov, do sredine julija bo izbrala pet finalistov – nominirank/nominirancev, lavreata pa razglasila na podelitvi Veronikine nagrade 25. avgusta na Starem gradu v Celju. Skladno s pravilnikom o delu žirije izbira med zbirkami, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Žirija upošteva izvirne pesniške zbirke, pri čemer ne upošteva poezije za otroke in izbore poezije avtorjev. Zbirka lahko izide pri slovenski, zamejski založbi ali v samozaložbi.

 

pdfCelotna informacija v pdf obliki

Privlači me tisto, kar se zgodi na robu noči
pdfDelo

Zrel sadež neke dekade
pdfDnevnik

Veronika za Petro Kolmančič
pdfVečer

Veronikina nagrajenka je Petra Kolmančič
Za opus nagrajen Tone Kuntner
rtvslo.si

Veronikina nagrada Petri Kolmančič
orf.at

Veronikino nagrado podeljujejo že 18 let
radio1.si

Podelitev Veronikine nagrade in Zlatnika poezije 2014: Slavila Petra Kolmanič in Tone Kuntner (foto, video)
celje.info

Podelitev Veronikine nagrade 2014Včeraj je na Starem gradu Celje Mestna občina Celje podelila Veronikino nagrado 2014, že 18. po vrsti. Letošnja lavreatinja po izboru žirije je Petra Kolmančič.
Podeljen je bil tudi 10. Zlatnik poezije, ki ga je za svoj življenjski pesniški opus iz rok prokurista Fit medie Jožeta Volfanda prejel Tone Kuntner.
Podelitev je spremljal bogat pesniški program, kjer so med drugim nastopili Feri Lainšček z mlado kantavtorico Ditko Čepin, Glorjana Veber, Bina Štampe Žmavc ter nominiranci za Veronikino nagrado.

Spoštovani!

Vabljeni, da se nam v na Starem gradu Celje (v primeru dežja v Narodnem domu Celje) pridružite na podelitvi Veronikine nagrade in Zlatnika poezije 2014. Vstop je brezplačen.

Mestna občina Celje bo podelila že 18. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, Fit media pa jubilejni, deseti Zlatnik poezije, ki ga tokrat za pesniški opus, za prispevek slovenski literaturi in kulturi ter za požlahtnjenje slovenskega jezika prejme Tone Kuntner.

Podelitev nagrade bo spremljal bogat pesniški program, kjer bodo med gosti tudi Feri Lainšček in Ditka Čepin, Glorjana Veber, Bina Štampe Žmavc idr.

pdfProgram v pdf obliki.

Strokovna žirija za Veronikino nagrado 2014, za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, je za najžlahtnejše pesniško priznanje nominirala pet zbirk:
 -  Vesa v zgibi, Anja Golob, Mladinska knjiga
 -  P(l)ast za p(l)astjo, Petra Kolmančič, Založba Pivec
 -  Pričakujem pozornost, Blaž Lukan, LUD Literatura
 -  Davek na dodano vrednost, Katja Perat, LUD Literatura
 -  Ona je mesto, Andraž Polič, Franc-Franc

Avtorica zbirke Vesa v zgibi je Anja Golob. To je njena druga pesniška zbirka, prva je bila v Roki.

V enem izmed pogovorov, povzeto po STA, je avtorica dejala: »Menim, da mora biti poezija v stiku s svetom, v katerem nastaja. Ko sem se vprašala, kakšno poezijo pišem, in našla stičnosti med posameznimi pesmimi, sem ugotovila, da je najbolj primerna krovna metafora, ʹvesa v zgibiʹ. To je gimnastični element, ki ga nisem bila nikoli v življenju zmožna izvesti, kar me je v osnovnošolski dobi precej frustriralo. Predstavljam pa si, ker sem bila v izvedbo prisiljena, kako grozljiv občutek je to; brezmiselno visenje, vztrajanje v neki neprijetni, vsiljeni negibni legi, dokler ti ne poidejo moči. Tako vidim življenje tukaj in zdaj.«

Pesnica je pisala knjigo dve leti in pol. Pravi, da se v njej pojavljajo nekatere teme, ki jo zelo zanimajo, na primer temi telesa in spola, ki sta tako ali tako ontološki in pogosto zadevajo dvojino.

P(l)ast za p(l)astjo je peta pesniška zbirka Petre Kolmančič. Večpomenski naslov zbirke vabi k odkrivanju, saj pesnica »lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov …«. Iztok Osojnik, sicer prvi Veronikin nagrajenec, je v spremni besedi zapisal: »Tako pretresljive pesniške zbirke izpod peresa slovenske pesnice/pesnika že nekaj časa nisem bral. Pri tem poudarjam predvsem pretresljivost, ne toliko položaj zbirke na sodobni slovenski literarni sceni. O njeni primerjalni vrednosti bodo pisali kritiki in slovenisti. Vsekakor gre za enega najmočnejših, najbolj presenetljivih pesniških glasov v zadnjem času.« Po njegovem v poeziji Petre Kolmančič »ne gre za nič stereotipnega, za nobene klišeje in nič takega, kar bi kazalo na željo po pisanju poezije v kontekstu literarno-družbenega uveljavljanja, ali, kakor mi je bilo pred kratkim rečeno, pisanja poezije zaradi nujnosti objave vsaj ene knjige na dve leti, ker to omogoča podaljševanje statusa in kandidiranje za štipendije …«

Kakor je izjavila avtorica sama, so v zbirki objavljene pesmi, ki jih je napisala v zadnjih deset letih.

V svoji deveti pesniški zbirki Pričakujem pozornost Blaž Lukan bralca vabi k družbeno-kritičnemu premisleku. Na zavihku zbirke Petra Koršič zapiše: »Res je, v širokih ustih se le redkokdaj rodi beseda. Ta naj bo slišana. In veliko vsega še čaka na Lukanov prečiščeni, a ne asketski, oster« in hkrati mehek, pronicljiv in prodoren glas, ki upesni dejanski svet, ki bi se drugače razlil in razblinil. Aljaž Koprivnikar pa je v oddaji S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija zapisal, da se pesnik »posveča predvsem vprašanju zasebnega in javnega ob jeziku kritike in satire«. Hkrati dodaja: »A ne glede na družbeno angažiranost pesmim ne manjkata estetskega trenutka, ne izgubljajo se pod moralnimi obsodbami družbe, ampak velikokrat prav nasprotno – subjektov glas prek estetskih trenutkov izraža svojo kritičnost …« Avtorjev verz: Težava ni v izrekanju, ampak v molčanju. Kadar pesem govori o sebi, ne govori o ničemer.

Katja Perat je bila prvikrat nominirana za Veronikino nagrado leta 2011 za zbirko Najboljši so padli in že takrat je vzbudila pri kritikih in bralcih veliko pozornost. Nekateri o njej menijo, da je najbolj zveneče ime mlade sodobne poezije. Zbirka z nadvse aktualnim naslovom Davek na dodano vrednost, tako najbrž o tem razmišljajo vsi tisti, ki vedo, kako Slovenija in državni proračun potrebujeta  višjo dodano vrednost, kot jo zdaj premoremo v državi, drugače pa seveda presojevalci poezije. Kritik Urban Vovk piše: «Njen pesniški postopek, ki je pri svojem bratenju lirskega subjekta z empiričnim avtorjem včasih že kar spogledljivo neposreden, doživljam kot pisanje opomb, pripomb in pojasnil k udarnemu verzu, ki nastopi v večini njenih pesmi… Poezija Katje Perat je poezija, ki raste iz zavedanja, da je samo življenje trdovratnejša navada od mišljenja. In ki ji tega ni nerodno priznati. Kajti vrednosti so relativne in stopnja davka so tiste, ki dajejo svetu neko značilno trdnost.«

Pesnik Andraž Polič je avtor številnih pesniških zbirk. Za zbirko Ona je mesto (Ljubljana, Praga, New York) je Milan Dekleva v uvodu v knjigo zapisal: »Andraž Polič je knjigo Ona je mesto napisal s takšnim zanosom, da bralec zgrabi ponujeno roko in se – kot prijatelj s sorodno dušo – poda na potovanje po simboličnih točkah Ljubljane, Prage in New Yorka. V prostorih, kjer se bralec znajde, je – čeprav jih prej ni poznal – nenadoma doma, saj ga nagovarjajo s podobami, ki so tako univerzalne, da tvorijo zemljevid sleherne eksistence. V tej zbirki kompozicija ustvarja vsebino, ritem pesmi oblikuje poetična vzdušja …«

Uvodno besedo k zbirki dvakratni Veronikin nagrajenec konča z navdušenjem: »Ona je mesto je zbirka, ki stoji na točki nič in se smeje lastni nostalgiji. Slastna poezija!«

Žirija je letos odločala med okrog 250 pesniškimi zbirkami že o osemnajsti Veronikini nagradi, ki jo podeljuje Mestna občina Celje. Predsednica žirije je bila Petra Vidali, odločala pa sta še dr. Darja Pavlič in Zoran Pevec. Veronikina nagrada je vredna 4.000 € bruto, poleg Mestne občine Celje pa jo sponzorsko podpirajo še: Pivovarna Laško, Riko in Zavarovalnica Triglav. Letošnja podelitev Veronikine nagrade bo 26. avgusta 2014 na Starem gradu v Celju. Poleg nominirancev bodo poezijo brali še Tone Kuntner, Feri Lainšček, Bina Štampe Žmavc in Glorjana Veber.

Več informacij: www.veronikini-veceri.si, Jože Volfand, 03/42 66 700.

pdfInformacija v pdf obliki.

Zlatnik poezije za leto 2014 prejme pesnik in igralec Tone Kuntner.

Zemlja, domačija, ljubezen, domovina. Že naslovi pesniških zbirk, od prve, Vsakdanji kruh, izšla je leta 1966, pa Lesnika, Mrtva zemlja, Trate, Ledene rože, Slovenske gorice, Moja hiša, Koprive, Moje bregače, Moja jablana in drugih, do lanske, to so Podorane sanje, zarisujejo avtorjevo poetiko in ustvarjalni vodnjak, iz katerega je vrela njegova lirična govorica. Osrednja tema njegovih zbirk je zemlja. Je kmečko življenje z naravo. Vendar ne kmečka zemlja in domačija kar tako. Ne le zaradi romantične nostalgije po odvzetem, kar je morala družina zapustiti – to je rojstno hišo in nepozabne trate in lesnike in jablane. In vse, kar je ohranil pesnik v sebi z ljubeznijo in grenkobo. Z ljubeznijo in notranjo zvestobo zato, ker ni nikoli sprejel v svoj duhovni in emotivni svet življenja v hladnem urbanem okolju. Z grenkobo pa zato, ker ni mogel sprejeti protislovij v razvoju kmečkega življenja, ki je doživljalo in še doživlja velike spremembe.

O Veronikini nagradi 2014 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji bo letos odločala žirija, ki ji predseduje Petra Vidali iz kulturne redakcije Večera, v njej pa sta še izr. prof. dr. Darja Pavlič s Filozofske fakultete v Mariboru in pesnik Zoran Pevec. Žirija bo izbirala med pesniškimi zbirkami, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja, vendar po pravilniku o delu žirija ne upošteva pesmi za otroke in izbore poezije. Kot kažejo prvi podatki, je v letu dni izšlo okrog 270 pesniških zbirk. Pet nominirancev bodo izbrali do 20. julija, lavreata pa razglasili v Celju v torek, 26. avgusta, na Starem gradu.

Mestna občina Celje bo letos Veronikino nagrado podelila osemnajstič, Fit media kot pobudnica in organizatorica nagrade pa Zlatnik poezije desetič. Veronikin lavreat bo prejel denarno nagrado v višini 4.000 € bruto in listino Mestne občine Celje, ki je skupaj z družbo Riko glavna pokroviteljica clotnega dogodka. Poseben gost večera poezije na Starem gradu bo letos Feri Lainšček, ki bo s pevko Ditko Čepin predstavil svojo uglasbeno poezijo Ne bodi kot drugi.

Doslej so Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak.

Za več informacij: www.veronikini-veceri.si, Jože Volfand, 03/42 66 700.

Jože Volfand,
urednik

pdfInformacija v pdf obliki.

Priprave na Veronikine večere 2014 in s tem tudi podelitev Veronikine nagrade 2014 in Zlatnika poezije 2014 so v polnem teku. Dodatne informacije bodo kmalu na voljo.

Informacija za medije

Zlatnik poezije za leto 2013 prejme pesnik, prevajalec, urednik, esejist in kulturni ustvarjalec Niko Grafenauer.

V jubilejni pesniški zbirki zbranih in novih pesmi Diham, da ne zaide zrak ob pesnikovi sedemdesetletnici je Aleš Šteger med drugim v spremni besedi napisal: Kljub nedvoumni izjemnosti njegovega pesniškega in esejističnega opusa je namreč v širši percepciji prevladal Niko Grafenauer kot družbena persona, njegov silni družabnostni elan in intelektualni erotizem sta ustvarila oblak, ki občasno skali pogled na njegovo ustvarjanje, na tekste za otroke, eseje, številne prevod in antologije, predvsem pa na izvirne pesmi za odrasle...

Dr. Silvija Borovnik je zaradi prezasedenosti odložila predsedovanje strokovni žiriji za Veronikino nagrado 2013. Novi predsednik žirije je Urban Vovk, literarni kritik. V Veronikini žiriji so tako Urban Vovk, Aleksander Peršolja in Goran Dekleva.

Informacija za medije

Dr. Silvija Borovnik, literarna zgodovinarka, predsednica, Aleksander Peršolja, pesnik, in Goran Dekleva, kritik, sestavljajo strokovno žirijo, ki bo letos odločala, kdo bo prejel 17. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Pravila o delu žirije določajo, da nominirance in lavreata izbirajo med pesniškimi zbirkami, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno meseca maja v tem letu. Pogoj je znan. Zbirka mora biti napisana v slovenskem jeziku, izide lahko v Sloveniji ali v tujini, pri založbi ali v samozaložbi. Izbori poezij in otroška poezija za Veronikino nagrado ne morejo kandidirati.

Pesniška bera v letu, ki ga bo vrednotila žirija, kaže na okrog 250 naslovov, lahko pa bodo do konca maja založbe presenetile še s kakšno predstavitvijo. Do sredine julija bo žirija izbrala pet nominirancev, lavreat pa bo znan na podelitvi, to je 27. avgusta. Spet v ambientu celjskega Starega gradu. Lavreat bo prejel 4.000 € bruto in listino Metne občine Celje, ki nagrado podeljuje v sodelovanju z glavnim sponzorjem, družbo Riko in Javno agencijo RS za knjigo, Banko Celje in drugimi partnerji. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik.

V prvem delu letošnje podelitve Veronikine nagrade bo bral svojo ljubezensko poezijo Ciril Zlobec.

Poleg Veronikine nagrade bodo zadnji teden v avgustu devetič podelili Zlatnik poezije pesniku za njegov življenjski pesniški opus in za njegov prispevek slovenski kulturi. Fit media, ki je avtorica ideje za Veronikino nagrado podeljuje Zlatnik poezije, pa bo letošnjega nagrajenca sporočila javnosti v prvi polovici junija. Letošnji sponzor nagrade je Zlatarna Celje. Zlatnik poezije so doslej prejeli: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.

Celje, 16. maj 2013

 

Informacija za medije v pdfpdf obliki.

Fotografije so primerne velikosti za tisk. Pri uporabi fotografije prosimo navedite avtorja.

Ostale fotografije z dogodka si lahko ogledate v naši galeriji.

Popust-na-Veronikino-antologijo

Ob 15. obletnici podeljevanja Veronikine nagrade, ene najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji, je Fit media izdala Veronikino antologijo Pesmi Parnasa. V njej je objavljenih po 10 najljubših pesmi vseh dosedanjih lavreatinj in lavreatov. K izbranim pesmim so dodani kratki avtobiografski zapisi in misli o pomenu poezije za človeka v današnjem času. Pogled pritegne vizualna zasnova knjige in fotografski portreti vseh nagrajencev.


Popust velja samo na (prireditvi) Večeru poezije.

15. 6. 2012
Dobitnika Zlatnika poezije 2012 bo Fit media razglasila junija.

Podelitev Zlatnika poezije 2012 bo na tradicionem večeru poezije v torek, 28. avgusta 2012, ob 20.00 uri na Starem gradu.

Žirija za podelitev 16. Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, ki ji predseduje Milan Vincetič, v njej pa sta še dr. Alenka Jovanovski, komparativistka, in Gregor Podlogar iz uredništva za kulturo Radia Slovenija, bo do sredine julija izbrala 5 nominirancev, Veronikino nagrado 2012 pa bomo lavreatu podelili na Starem gradu v Celju 28. avgusta. Vrednost nagrade znaša 4.000 evrov bruto, podeljuje pa jo župan Mestne občine Celje s sodelovanjem JAK in družbe RIKO.

Pesniški večer ob podelitvi Veronikine nagrade in Zlatnika poezije

Torek, 28. avgust 2012, ob 20.00 uri

Lokacija: Stari grad, Celje (v primeru slabega vremena Narodni dom, Celje)

31. 5. 2012

Letos tradicionalno organiziramo pesniški večer s podelitvijo Veronikine nagrade in Zlatnika poezije. Odločitvi, da letos ne organiziramo Veronikinega festivala na Starem gradu kot že toliko let doslej, je botrovalo več razlogov. Med pomembnejšimi je razmislek, kako v teh časih, ko se kot posamezniki, gospodarski subjekti in širša družba soočamo s številnimi izzivi, optimirati resurse. Poletne prireditve so gotovo pomemben segment življenja, a še zdaleč ne edini.

Naj spomnim, da smo pred dobrimi 15 leti v Fit medii začeli s poletnimi prireditvami v Celju, ko je v knežjem mestu vladalo poletno mrtvilo. Takrat so bile naše prireditve pod kapo Poletje v Celju, knežjem mestu, od leta 2005 pa uporabljamo lastno blagovno znamko Veronikini večeri. Prvi smo prireditve umestili na Stari grad, ko še ni bil infrastrukturno urejen.

Od takrat se je veliko spremenilo. Ne le da je Stari grad infrastrukturno in prireditveno oživel, tudi siceršnje dogajanje je živahno. To nas zelo veseli. Zato smo letos menili, da regijskega gospodarstva, ki je vsa leta podpiralo Veronikine večere, saj javnih sredstev nismo dobili, ne bi obremenili s sponzorstvi poletnega festivala, ki ni tako mali strošek.

Kot je znano, je Fit media po svoji osnovni dejavnosti marketinška agencija, specializirana za trajnostni razvoj. S področja organizacije dogodkov in prireditev imamo seveda bogate izkušnje, ki jih bomo razvijali naprej na različnih področjih.  

Žiriji za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji bo predsedoval pesnik Milan Vincetič, v njej pa sta še dr. Alenka Jovanovski, komparativistka, in Gregor Podlogar iz uredništva za kulturo Radia Slovenija Na prvi seji se je žirija seznanila s pregledom izdanih pesniških zbirk v času od junija 2011 do vključno maja 2012. V letu dni je izšlo okrog 270 pesniških zbirk. Vendar so med njimi tudi izbori in zbirke za otroke, ki jih žirija skladno s pravilnikom ne upošteva. Žirija bo do začetka julija izbrala 5 nominirancev, Veronikino nagrado 2012 pa bodo lavreatu podelili na Starem gradu v Celju 28. avgusta.

Vrednost nagrade znaša 4.000 evrov bruto, podeljuje pa jo Mestna občina Celje s sodelovanjem JAK-a in družbe RIKO. Lavreat prejme tudi posebno listino Celja. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun.

Ob lanski 15-letnici nagrade je Fit media izdala antologijo Pesmi Parnasa z izborom poezije vseh lavreatov in lavreatinj, njihovimi avtobiografskimi zapisi in razmišljanjem o poeziji v današnjem času.

 

Informacija za medije v pdfpdf obliki.

Žirija za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, v žiriji so Milan Vincetič, dr. Alenka Jovanovski in Gregor Podlogar, je med nekaj več kot 200 pesniškimi zbirkami nominirala pet knjig poezije: Primoža Čučnika Mikado (založba Beletrina), Miklavža Komelja Roke v dežju (LUD Literatura), Taje Kramberger Z roba klifa (Center za slovensko književnost) in Tomislava Vrečarja Ime mi je Veronika (Založba Pivec). Med izbranimi je samo eno novo ime, ki doslej še ni bilo blizu Veronikine nagrade. Taja Kramberger si je nagrado delila s Tonetom Pavčkom leta 2007, Miklavž Komelj pa je bil Veronikin nagrajenec leta 2002 in nato še enkrat nominiran. Rekorder pri nominacijah je Peter Semolič, saj so ga doslej v najožji izbor žirije uvrstile že sedmič, prvič leta 2002.

 

Informacija za medije v pdfpdf obliki.
Nominiranci

»Najlepša hvala za krasen večer. Bilo nas je pet in vsi smo uživali. Bilo je super, neponovljiva izkušnja. Vsako poletje prihajamo v Slovenijo in uživamo v čudoviti deželi. Radi si pogledamo prireditve na Starem gradu v Celju. Tokrat pa je bilo prvič, da smo bili v lepi dvorani Celjskega doma. Res smo imeli čudovit večer.« Ga Ferissa iz Izraela

Strokovna žirija za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je izbrala, kot zahteva pravilnik o delu žirije, pet pesniških zbirk, ki so izšle v času od junija 2010 do maja 2011. Avtorji oziroma avtorice nominiranih zbirk so: Dušan Jovanović za zbirko Nisem (Študentska založba, Beletrina), Barbara Korun za zbirko Pridem takoj (KUD Apokalipsa), Franci Novak za zbirko Otroštvo neba (Mladinska knjiga), Katja Perat za zbirko Najboljši so padli (Študentska založba, Beletrina) in Uroš Zupan za zbirko Oblika raja (Študentska založba, Beletrina).

Še nikdar doslej, letošnja Veronika je petnajsta po vrsti, se med nominiranci niso uvrstili trije prvenci v svet slovenskega Parnasa: Dušan Jovanović, Franci Novak in Katja Perat. Med izbranci tudi ni nobenega pesnika ali pesnice starejše, zelo uveljavljenje pesniške generacije, saj tako Barbara Korun kot Uroš Zupan sodita v srednjo generacijo. In kar tri nominirane zbirke je prispevala Beletrina.

Kdo so nominiranci, nominiranke?

  Informacija za medije - nominiranci.doc

Veronikino nagrado 2011 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je strokovna žirija v Celju na Starem gradu podelila Barbari Korun za pesniško zbirko Pridem takoj. Za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji so bili nominirani še Dušan Jovanović za zbirko Nisem, Franci Novak za zbirko Otroštvo neba, Katja Perat za zbirko Najboljši so padli in Uroš Zupan za zbirko Oblika raja. Med nominiranimi so bili izbrani kar trije prvenci.

 

  Informacija za medije - nagrajenca Veronikine nagrade in Zlatnika poezije 2011

Barbara_Korun_in_Bojan_Srot

Župan, Bojan Šrot, je podelil Barbari Korun Veronikino nagrado 2011 za najboljšo pesniško Pridem takoj

Tričlanska žirija (Melita Forstnerič Hajnšek, Jelka Kernev Štrajn in Peter Kolšek) se je soočila z 230 naslovi pesniških zbirk, ki jih je evidentirala NUK za obdobje med 31. majem 2010 in 1. junijem 2011. Delo smo si razdelili in v rokah nam je ostalo dvajset zbirk, vrednih temeljitejšega razmisleka. Med njimi smo jih, kot velevajo pravila, izbrali pet. Njihovi naslovi in avtorji so bili obelodanjeni na začetku julija. Preden se na kratko posvetim vsaki od nominiranih zbirk, bi rad podal splošno ugotovitev. V omenjenem času je izšlo nekoliko manj pesniških knjig kot zadnja leta, zagotovo pa je gostota tistih, ki presegajo naivno in nereflektirano ali tudi ljubiteljsko pesnikovanje, opazno večja. Razlika ni tolikšna, da bi bila prelomna, a skupaj z enako razveseljivim dejstvom, da omembe vredna poezija nastaja v vseh generacijah, kaže na to, da je slovenska poezija na splošno ne samo v dobri količinski, ta je obstajala zmeraj, ampak tudi v dobri kakovostni kondiciji. Jasno, to zadnjo lastnost izkazuje tudi vseh pet za veroniko nominiranih zbirk.

Eden od smislov literarnih nagrad je, da odkrivajo mlade in nadarjene pisce. Da znajo pogledati mimo uveljavljenih imen in bolj ali manj upravičenih pričakovanj; ne seveda na silo. Zadnje leto je prineslo vsaj osem opaznih pesniških prvencev, kar je veliko, in žirija se je odločila, da pokaže na tri med njimi, kar prav tako ni malo. Toda na delu je določena specifika. Logično je, da so prvenci povezani z mladostjo, a ni vedno tako. V našem primeru je takšno izrazito mladostno prvo delo zbirka Katje Perat Najboljši so padli. To je poezija, ki izkazuje veliko živahnost duha, povezano z upornostjo tako intimne kot družbene zavesti. Tako iskrenih, a hkrati premišljeno provokativnih verzov, ki evocirajo pesničin ožji intelektualni in širši socialnozgodovinski svet, v slovenski poeziji že nekaj časa nismo brali. Najboljši so padli morda še ni manifest najmlajše literarne generacije, prav gotovo pa vsebuje nekaj elementov zanj.

 

  Utemeljitev strokovne žirije za Veronikino nagrado 2011

 

Celje, 20. maj 2011

 

Predsednik za Veroniko letos Peter Kolšek

Predsednik strokovne žirije za podelitev 15. Veronikine nagrade, ki jo za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji organizira Fit media, podeljuje pa Mestna občina Celje, je pesnik Peter Kolšek. Članici žirije sta Jelka Kernev Štrajn, publicistka, in Melita Forstnerič Hajnšek, novinarka kulturne redakcije Večera. Žirija se je sestala v prostorih Društva slovenskih pisateljev in odločila, da do konca julija izmed okrog 230 pesniških zbirk, ki so izšle v obdobju od lanskega junija in letošnjega maja, izbere pet nominirancev. Zanimivo je, da je v enoletnem obdobju, ki ga bo vrednostno pretresla žirija, izšlo več kot tretjina pesniških zbirk v samozaložbi.

Žirija, kot to predvideva pravilnik Veronikine nagrade, pri ocenjevanju ne bo upoštevala zbirk za otroke in pesniške izbore. Veronikina nagrada znaša 4.000 € bruto, lavreat pa dobi tudi listino Mestne občine Celje.

Letošnjo, 15. Veronikino nagrado so podprli poleg celjske občine še Javna agencija za knjigo, RIKO in Nova kreditna banka Maribor.

Ob 15. letnici podelitve Veronikine nagrade bo Fit media kot organizator tega pomembnega nacionalnega pesniškega dogodka izdala Veronikino antologijo Pesmi Parnasa. V njej bodo predstavljeni vsi dosedanji lavreati in lavreatinje, tudi letošnji, s po desetimi pesmimi, kratkim avtobiografskim zapisom in razmislekom, kaj lahko poezija pove človeku v sodobnem času.

Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj in Andrej Medved.

Jože Volfand,
prokurist

 

  Informacija za medije - žirija.doc

Nominiranci za Veronikino nagrado 2011 so:

- Dušan Jovanović: Nisem (Študentska založba, Beletrina)
- Barbara Korun: Pridem takoj (KUD Apokalipsa)
- Franci Novak: Otroštvo neba (Mladinska knjiga)
- Katja Perat: Najboljši so padli (Študentska založba, Beletrina)
- Uroš Zupan: Oblika raja (Študentska založba, Beletrina).

Ko v deželo celjsko pride pomlad, se spomnimo večerov glasbe, zabave in poezije, ki vsako poletje znova oživijo naš Stari grad. Tudi letos smo vas povabili, da ste se z nami potopili v večere, ko smo skupaj prepotovali svet. Začeli smo v Ameriki, se spustili v Argentino, uživali Francijo in končali doma, v Sloveniji. Potovanje pa je zaokrožila že petnajsta Veronikina nagrada, ki jo že sedem let spremlja Zlatnik poezije.

Andrej Medved Andrej Medved: Razlagalec sanj (KUD Apokalipsa)

Utemeljitev Veronikine nagrade za pesniško zbirko Andreja Medveda Razlagalec sanj.

Zakaj je Razlagalec sanj zmagovalec?

Da je Razlagalec sanj Andreja Medveda letošnji dobitnik Veronikine nagrade je več razlogov. Če se omejimo le na nekaj najpomembnejših, so ti naslednji: 

Brez dvoma je Razlagalec sanj eden od Medvedovih pesniških vrhov, zagotovo pa je v enoletni slovenski pesniški produkciji vrh, ki ga žirija za Veronikino nagrado nikakor ni mogla spregledati. 

Pesništvo Andreja Medveda je staro že več kot štiri desetletja, v katerih je pesnik zorel v samosvojo in izjemno pesniško in imaginativno osebnost. Izhajajoč in slovenskega ultramodernizma s konca 60. let prejšnjega stoletja, je skozi štiri desetletja in vse večje število izdanih pesniških zbirk, postajal prav poseben »fenomen«, pojav, ki jih v slovenski, pa tudi v evropski poeziji ni prav veliko. Kajti Medvedov »razvoj«, če pri poeziji oz. umetnosti sploh lahko govorimo o čem takšnem, je bil izjemno sklenjen, homogen, sam sebi zvest in se ni spogledoval z postmodernističnimi, bolj ali manj suhimi rokavi, pri katerih je temeljno vlogo igrala tako imenovana medbesedilnost. Res je Medved, kot je to nekoč zapisal Taras Kermauner, pesnik filozof, kar pa nikakor ne pomeni, da je njegova poezija le miselna konstrukcija, brez osebne prizadetosti, angažiranosti in nenazadnje emocionalnosti. Kajti Andrej Medved, in tak je tudi v Razlagalcu sanj, uspešno združuje tako mišljenje kot pesništvo, pri čemer se ne odpoveduje čutni nazornosti. Rečeno s Heglom: Medvedova poezija priznava tako imenovano čutno svetljenje ideje. Zato je njegova poezija, zlasti zbirke, ki jih je izdal v zadnjih leti (in resnično jih je veliko, saj Medved vsako leto napiše kar nekaj pesniških zbirk) prepolna čutno žarečih podob, ki so zagotovo tudi posledica Medvedove ljubezni do slikarstva. In ta žareča magma jezika bralca zapeljuje, ga osvaja in postopoma zasvoji. In treba je priznati, da navkljub številnim pesniškim zbirkam, ne gre za »reciklažo«, ravno nasprotno; tisto kar nas vedno znova preseneti in končno tudi presune je prav brezmejnost Medvedove pesniške imaginacije, ki znova in znova odkriva nove in nove, dotlej neslišane, nevidene, neslutene jezikovne pojave in pokrajine.

Naj ob tej priložnosti izrečemo še eno misel, ki je verjetno ena temeljnih misli o sodobnem pesništvu. Andrej Medved je eden tistih pesnikov, ki so se dodobra zavedali, da po Mallarméjevem Metu kocke poezija ne more več ponavljati starih obrazcev. Mallarméjev prelom s tradicijo evropskega pesništva je bil tako usoden in radikalen, da je vsakomur, ki po njem piše poezijo, izmeril (jezikovno in imaginativno) mero. In še: prav poezija Andreja Medveda ponuja možnost temeljnega razmisleka o poeziji, zlasti o tem, zakaj se je tako imenovana moderna poezija zavestno odpovedala želji po komuniciranju z bralcem, zaradi česar se tako imenovana zdrava pamet sprašuje: le kaj je hotel pesnik s tem povedati? Kajti pesnik je hotel povedati prav to, kar je zapisal v obliki pesmi in ne referata ali reportaže. In ker ena od zadnjih Medvedovih pesniških zbirk nosi naslov Buchenwald, naj dodamo še to: po Auschwitzu je še mogoče poezija. Celo več: po razčlovečenju človeka je poezija tista, ki človeku vrača vero v življenje, ki teče, kot se glasita zadnji dve besedi zbirke Razlagalec sanj, kot »studenec sreče«. Je to nemara obet novega časa? Novega jezika? Obet raja? 

Ljubljana, 20. avgusta 2010.

Ivo Svetina
Predsednik žirije za
Veronikino nagrado 2010