Strokovna žirija je za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2018 nominirala pet pesniških zbirk:

Andrej Hočevar: Seznam (Mladinska knjiga)

Aleš Mustar: Srednja leta (Center za slovensko književnost)

Ana Pepelnik: Tehno (Lud Šerpa)

Zoran Pevec: Kako postati nihče (LUD Šerpa)

Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost)

 

Andrej Hočevar (foto: Tihomir Pinter)Andrej Hočevar je doslej izdal pet pesniških zbirk, o zbirki Seznam je Gabrijela Babnik zapisala (MM RTV SLO): »Očitno je, da je Hočevar prehodil določeno pot in da je Seznam zbirka o dozorevanju, o poskusu osmišljanja sveta, čeprav gre malodane za sizifovsko delo.

Tretji del Ki ko ker da če je po koncentraciji misli in prečiščenosti jezika malodane v popolnem nasprotju z ostalim delom knjige. Tu gre za zavestno znižanje mitomanskega jezika, več poudarka je na prisluškovanju jeziku, na odnosu med pesniškim jazom in pesmijo, ob tem, da se izrekajoči jasno zaveda sveta okoli sebe in sobivanja z drugimi. Zavedanje, da vsak dan postaja starejši, je eksplicirano, prav tako, da se »hoja upočasnjuje proti cilju«. Verjetno je mogoče reči, da ima Hočevar naravni posluh za konstelacijo pesmi, saj jim vedno najde ravnovesje. Vprašanje, kako se izgrebsti iz rutine, je še vedno na obzorju, toda zdaj se že soočamo s sprijaznjenostjo: "prihodnost ni stvar / odločitve temveč / vračanja k istemu”. Kar ostane, je torej bolj ali manj pogreznjenost v apatijo, ki jo Hočevar še naprej skuša preseči s svojo lego zaziralca. Ali kot se glasijo murnovsko intonirani verzi: "zvečer bom strmel / v ukrivljeno nebo / svetloba bo izginjala."

 

Aleš Mustar (Foto: osebni arhiv)Pesniška zbirka Srednja leta je druga zbirka Aleša Mustarja. V Bukli jo je predstavila Kristina Sluga: Mustarjeva druga zbirka prinaša v branje vse, o čemer govori že nas­lov, pri tem pa je hvalevredno, da lirski subjekt ne zapade v patetično nostalgijo po preteklem, in to kljub zavedanju, da ne »živi v najboljšem vseh možnih svetov«. Zbirka je premišljeno razdeljena na tri cikle: Tu (pesmi iz družinskega življenja), Tam (pesmi s popotovanj), Nikjer (družbenokritične pesmi ter in memoriam). Pesniški jezik je razumljiv, neposreden in čustveno zaznamovan, še ena avtorjeva odlika pa je dobršna mera (samo)ironije, črnega humorja, tudi cinizma na eni strani in ostre družbene kritičnosti na drugi. V pesmi V urgentnem bloku piše takole: »Zaprem oči / in sanjam o mali Švici. / Navdih je precej jalov, /.../.« Kaj torej prinašajo srednja leta? Mnogo življenjskih (pre)izkušenj, razsutje marsikatere iluzije, predvsem pa zavedanje, da je v življenju posameznika najpomembnejša družina.

 

Ana Pepelnik (Foto: osebni arhiv)O zbirki Tehno Ane Pepelnik je v MMC RTV SLO pisala Veronika Šoster: Tehno je kljub navidezni lahkotnosti naslova drzna zbirka, ki se ne boji težkih tem: ženski subjekt se spopada z depresijo, samomorom prijatelja, splavom, smrtjo. Upa si dregniti v stvari, ki se jih bojimo postaviti na svetlobo, saj jih raje trpimo na samem, kar boli, odmakne od družbe, osami, ter v svoji temini raste in raste, dokler nas ne preplavi in pogoltne:

"Ampak ko ves brez / moči ležiš in se ti strop vsake toliko dotakne čela res verjameš čisto / nekaj drugega. To da si slab. Da ne / obstajaš. Da te ni. In to boli."

Depresija je tematizirana z občutkom, realistično, ne pretirano ali karikirano, zagotovo pa ne romantizirano. Prikazana je kot uničevalna sila, ki ne izbira.

 

Zoran Pevec (Foto: Tihomir Pinter)Novo zbirko Zorana Pevca Kako postati nihče je ocenil žirant Ivo Stropnik: Zoran Pevec v tematsko-motivno raznoliki pesniški zbirki (po)sega v kanon svetovne književnosti, mitologijo (zlasti grško – Perzefona, Medeja), popkulturo in urbano okolje.  Upesnjuje problematiko sodobnega človeka, ki ga spremenjena realnost »znorelega sveta«, v katerem Zemlja ni več središče univerzuma, postavlja na trdna tla – pesniškega zemljana (avtorja) pa v videnjsko (re)interpretacijo kopernikovsko-darwinovsko-freudovskega nazora. Da bi človek to presegel, išče načine, kako postati nekaj več, ampak ravno s tem postaja (še) manj, kot v resnici je. Podnaslov zbirke – »melete thanatou« – je pomenljiv, saj povzema sokratovsko »vajo za smrt«, ki je avtor ne dojema kot nekaj sentimentalnega in patetičnega, ampak na različne načine izraža do nje sarkastičen odnos ...

 

Tone Škrjanec (Foto: Tina Jenko)Zbirka Dihaj je enajsta pesniška zbirka Toneta Škrjanca, Primož Čučnik jo je predstavil v spremni besedi: Pesništvo avtorja zbirke pesmi Dihaj je že od svojih zgodnjih objav prepoznavno in od vsega začetka izdelano. Ni skrivnost, da si je na izviren in samosvoj način prisvojil poezijo ameriških bitniških avtorjev, ki jo je prevajal že v sedemdesetih letih, in pisal haikuje, saj se je navduševal nad poezijo z Daljnega vzhoda. Njegove najnovejše pesmi, še vedno, v svojem značilnem tonu in pogovornem idiomu pripovedujejo o čudnih vsakdanjostih, o majhnih, trenutkastih in mimobežnih, vendar še kako pomembnih "osebnih stvareh". Pesniški svet, ki ga ustvarja Škrjanec, je, v svoji prvoosebni danosti, ravno toliko domačen in skromen, da nas lahko zavede, ko že mislimo, da smo se vanj lepo namestili in mu prišli do konca. In nas spet preseneti ...


V letošnji strokovni žiriji so dr. Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec, predsednik, Mojca Pišek, novinarka in kritičarka in Ivo Stropnik, pesnik. Veronikinega lavreata bodo razglasili na podelitvi na Starem gradu v torek, 28. avgusta. Nagrada, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, znaša 4.000 evrov bruto, dodana pa ji je tudi častna listina. Poleg Veronikine nagrade bodo podelili še zlatnik poezije Bini Štampe Žmavc in Tilnu Letnerju malo Veroniko. Dolgoletni podpornik Veronikine nagrade je družba Riko, zlatnika poezije pa Zlatarna Celje.

Strokovna žirija je vrednotila pesniške zbirke, ki so izšle v času od junija 2017 do vključno maja 2018. Po pravilniku o delu žirije za nagrado lahko konkurirajo zbirke v slovenskem jeziku, ki so izšle doma ali v tujini, lahko tudi v samozaložbi. Veronikina nagrada se podeljuje za poezijo za odrasle. Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc in Boris A. Novak.

Na letošnji podelitvi se bo organizator in pobudnik Veronikine nagrade, Fit media, spomnil 90-letnice rojstva Toneta Pavčka, prejel je Veronikino nagrado in zlatnik poezije, ter 60-letnice rojstva njegovega sina, pesnika Marka Pavčka.


Informacija za medije v pdf obliki.

 

Kontakt za več informacij: Jože Volfand, tel.: 03/42 66 700, e-mai: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Celje, 16. julij 2018