Utemeljitev

Strokovna žirija v sestavi Igor Divjak, predsednik, Mojca Pišek in Ivo Stropnik je pri izbiri nominirancev za Veronikino nagrado upoštevala kriterije estetske inovativnosti, jezikovne razgibanosti, komunikativnosti, refleksivnosti in zaradi vse bolj neprijaznih socialnih razmer tudi družbene kritičnosti. Odločila se je, da nominira avtorje različnih generacij in umetniških usmeritev, ki pa so vsak po svoje odločilno zaznamovali slovensko pesniško ustvarjalnost v zadnjem letu. Nominirani so bili Andrej Hočevar za zbirko Seznam, Aleš Mustar za zbirko Srednja leta, Ana Pepelnik za zbirko Tehno, Zoran Pevec za zbirko Kako postati nihče in Tone Škrjanec za zbirko Dihaj. Enotno se je odločila, da nagrado prejme Tone Škrjanec za zbirko Dihaj.

Tone Škrjanec je že ves čas zvest ustvarjalni drži, ki se zavestno izogiba vsakršni visokoleteči in bombastični pesniški govorici. Prav on je ob prelomu tisočletja, tudi pod vplivom ameriških pesnikov, ki jih prevaja, odločilno pripomogel temu, da se je razumevanje vloge poezije pri nas spremenilo, da ta ni več namenjena zgolj izrekanju vzvišenih intimnih ali zaumnih resnic, ampak da veliko bolj prizemljena in življenjska skozi razgibano perspektivično kompozicijo, dosledno rabo pogovornega jezika in skiciranjem vsakdanjih malenkosti in družabnih peripetij lahko dosega bolj neposreden umetniški učinek.  V svoji zadnji pesniški zbirki Dihaj je Tone Škrjanec izmojstril poetiko ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh, ki se ne vklaplja v tradicionalno hrepenenjsko paradigmo slovenske poezije. Nič neposredno usodnega ni v njegovih čutnih sinestezijah ob doživetjih jutra, poldneva in večera, ki tvorijo ogrodje zbirke. Toda ta ležernost in brezusodnost sta varljivi, nista nekaj, kar pride samo od sebe skozi predajanje trenutku, ampak sta doseženi z močjo pesniške meditacije. Nikakor ju ne gre zamenjevati z brezbrižnostjo. Če Škrjančeve pesmi beremo med vrsticami, lahko v njih zaznamo globok eksistencialni angažma in ranljivost ob zavedanju, da so v današnji družbi topli in pristni človeški odnosi vse bolj ogroženi. Če smo Škrjanca prej poznali predvsem po drobnih epifanijah, ki so se pesniku razkrivale ob nenavadnih banalnostih mestnega življenja, tokrat lahko v njegovih verzih začutimo tudi tesnobo in nelagodje. Samo on lahko družbeno kritiko izrazi preprosto in lakonično v nekaj besedah: »premalo prostora za življenje, premalo za lepoto«. In samo on lahko z nekaj psihedeličnimi besedami priklicuje boljše, toplejše čase: »volna. in pliš. ne žica.«

Poleg Mestne občine Celje so podelitev Veronikine nagrade 2018 podprli: Riko d.o.o., Pivovarna Laško Union, Abanka, Elektrosignal, Vinarstvo Kos, Gardenia, Eurotas hoteli, TV Celje.

Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar, Ana Makuc in Boris A. Novak.

Veronikina nagrada 2018

Zlatnik poezije 2018